Tista 269Rna Kitara

Em C B C Em Bil sem še Vladek, ko so - kot vedno za praznik - prišli B Em B C brkati cigani v hišo igrat. Em C B C Em Oče je stopil v sobo po tisto črno kitaro, B Em B C ki jo je kupil za prvo plačo. Em C B Em Gospod tisto kitaro še imate, C B Em gospod, tisto črno kitaro še imate? C B Em Gospod, tista bila je res dobra. B Em B Em So ga spraševali še dolgo potem, B Em B C zmeraj, ko hoteli so prositi drobiž. B Em B Em Zmeraj, ko igrali so v vaški gostilni B Em B C in hodili v pavzah do šanka. B Em B Em Pa njihove žene, ko prišle so pred vrata B Em B C po stare obleke, so rade vprašale: Gospod, tisto kitaro še imate, gospod, tisto črno kitaro še imate? Gospod, tista bila je res dobra. Včasih, ko pridem domov, sedim pod kostanji in pijem, pijem s prijat'li, ki tam še živijo. Takrat, skoraj vedno pri mizi za nas zaigrajo in vprašajo otroški obrazi s hripavim glasom: Gospoud, tisto gitaro šče mate, gospoud, tisto čarno gitaro šče mate? Gospoud, tista je bijla dobra, tista je bijla dobra.